0 kos

 

Spalni Studio Lineaflex

Ni spanec tisti, ki spodbudi sanje

So pa sanje tiste, ki kličejo po spancu

Spanje je naravni proces, ki lahko vpliva na razpoloženje in reakcijske sposobnosti človeka, saj nadzoruje celoten metabolizem. Lahko ga razumemo kot biološko fazo, v kateri se fizično in duševno okrepimo ter napolnimo z energijo. Spanec lahko opredelimo kot stanje mirovanja, za katerega je značilno začasno nezavedanje. Ta se spreminja glede na leta in potrebe posameznika, odvisen pa je tudi od endogenih in okoljskih dražljajev. Pomembno je, da si vsak dan zagotovimo kvaliteten in dober spanec. Trenutki zbujanja in uspavanja so namreč najvažnejši v našem dnevu. Ne da se določiti dolžine in termina spanja, saj se razlikujeta med posamezniki in dnevi. Poglavitna je kvaliteta in ne količina spanja, saj se slednja spreminja glede na osebne potrebe.

Spati vsaj sedem ur na noč: je to razkošje, želja ali dolžnost? Pravi odgovor za znanost je tretji.

Na osnovi študije, ki so jo izvedli na Univerzi v Surreyju v Angliji, lahko povzamemo, da lahko podaljšanje oziroma skrajšanje spanca za eno uro bistveno spremeni kakovost življenja in zdravja. Že rahlo pomankanje spanja je lahko razlog za razne vnetne procese, imunske odzive, stres in celični metabolizem. Ocenjuje se, da tretjina ljudi premalo spi. Mnogi si privoščijo manj spanca, kot ga priporočajo strokovnjaki, tj. 7–9 ur na dan. Razlog za to najdemo v preobremenjenosti človeka s službo, različnih slabih navadah, preutrujenosti, nenehnem hitenju, današnjem načinu življenja ipd.

Bomo v prihodnosti razvili tabletko, ki bo nadomestila vse pozitivne učinke, ki jih prinaša dober spanec? Zelo težko, saj je proces spanja preveč zapleten. Edina možna rešitev je, da spremenimo svoj pogled in odnos do spanja. Če so od našega počitka odvisni naše zdravje, učinkovitost, ustvarjalnost, spomin in čustvena stabilnost, torej čas, namenjen kvalitetnemu spanju, ni zapravljen čas, ampak zaveza, ki jo je potrebno izpolniti. Heraklit je že pred 2.500 leti zapisal, kar David Randall v svoji knjigi Dreamland ponovno opozarja: tudi ko človek globoko spi, dela.

 

ZAKAJ SPIMO

Dober spanec pozitivno vpliva na nekatere fiziološke funkcije na različnih ravneh:

  • ·       aktivnost avtonomnega živčevja, saj spanec vpliva na krvni tlak, srčni utrip;
  •      temperaturo, uravnava cikel spanja in budnosti, hormonske izločke in mišične tone;
  • ·       čustveno stanje, saj vpliva na razpoloženje, tesnobo in razdražljivost;
  • ·       kognitivne sposobnosti, saj vpliva na proces reorganizacije spomina in krepi informacije, pridobljene med budnostjo;
  •         regulacijo temperature, saj spodbuja telo k zmanševanju porabe energije in boljšemu nadzoru telesne temperature.

Med spanjem opravljamo več funkcij hkrati, tako na fiziološki kot kognitivni ravni. Med spanjem živčni sistem intenzivno deluje, kar je bistvenega pomena za delovanje živčnih celic in dobro počutje. Spanje je prav tako ključnega pomena za učenje in spomin. Človek spi približno petindvajset let svojega življenja: ta podatek kaže, da je spanje osnovna potreba, kot sta lakota in žeja.

 

FAZE SPANJA

Vse, kar danes vemo o spanju, so odkrile posebne raziskave, ki so temeljile na spremljanju možganskih valov, skupaj s premikanjem oči in gibanjem mišic. Raziskovalci so poročali, da je spanje razdeljeno na več faz:Faza spanja št. 1 je faza rahlega spanca, za katero so značilni možganski valovi z visoko amplitudo. V tej fazi se izmenjujeta stanji budnosti in spanja, upočasni se gibanje očesnih zrkel in na splošno se zmanjša mišična aktivnost. V naslednji fazi, fazi št. 2, se upočasni utripanje srca, zniža se telesna temperatura, očesna zrkla pa obmirujejo.Sledita fazi 3 in 4, ki jima s skupnim imenom pravimo fazi globokega spanca, v katerih ni gibanja očes in nobene mišične aktivnosti. Iz izkušenj vemo, da je osebo, ki globoko spi, težko zbuditi, če pa nam to uspe, je zbujeni še nekaj minut po obuditvi povsem dezorientiran in omotičen.

Zadnja faza v ciklusu spanja je faza REM. Ta je za nas najbolj zanimiva, saj je to faza, v kateri sanjamo. V času faze REM naši možgani oddajajo enake valove kot v budnem stanju, kar je razlog, da fazo REM imenujemo tudi paradoksno spanje. REM je sicer kratica za Rapid Eye Movement, saj so hitro premikajoče se oči ena izmed glavnih značilnosti te fazespanja. Preostale značilnosti so še povišana frekvenca srčnega utripa, dvig krvnega tlaka, hitrejše, nepravilno in plitko dihanje, začasne popolne mišične paralize in nesposobnost uravnavanja telesne temperature. V različnih študijah, ki so jih o spanju opravili, se strinjajo, da sta za dobro zdravstveno stanje potrebni obe fazi spanja, REM in ne-REM. V fazi neREM telo proizvaja rastni hormon, ki je za zdravje človeka izredno pomemben. V fazi REM pa se poveča dotok krvi v mož-gane, kar ugodno vpliva na duševno zdravje.

 

Analiza spanja na standardnem ležišču in na kakovostnemu ležišču

Opravili smo primerjalno študijo o kakovosti spanja več oseb, ki so izmenično spale na dveh različnih vrstah žimnic: ena velja za standardno  ležišče in ima običajne funkcije, druga pa ima ergonomske lastnosti za udobje  in zdravje ter je bolj kakovostna od prve. Pri raziskavi so sodelovali zdravi moški povprečne starosti 32 let. Spali so v dveh delih, v vsakem delu na  enem  ležišču.  Rezultati potrjujejo,  da  izbira  ležišča  pomembno  vpliva  na  kakovost  spanja:  ergonomsko  kakovostno ležišče izboljša kontinuiteto in stabilnost spanja, skrajša čas uspavanja in občutno zmanjša število nočnih prebujanj. Študija dokazuje, da ležišče z ustreznim ravnovesjem med togostjo in udobjem znatno poveča kakovost počitka in s tem zagotovi, da se prebudimo iz optimalnega psiho-fizičnega spanca.

 

 

Ustrezno ravnovesje med togostjo in udobjem za zdrav počitek

»Postelja  z  ležiščem«  izpolnjuje  funkcijo  podpore  za  telo  med  spanjem.  Takrat  so  mišice  popolnoma  sproščene  in ne morejo podpreti hrbtenice. Kot se je izkazalo, je kakovost spanja v veliki meri odvisna od ležišča in vzglavnika. Velja sploš-no pravilo, ki ga je treba upoštevati: ležišče ne sme biti premehko ali pretrdo, ampak se mora telesu popolnoma prilegati in hrbtenici  zagotoviti ustrezno  podporo.  Žimnica  mora ergonomsko  podpreti  hrbtenico  v  njenem  naravnem  položaju, torej ne vodoravno, ampak v obliki črke S. Upoštevati je treba, da se ležišče oblikuje glede na težo telesa in mora takoj, ko se telo  premakne,  obnoviti  svojo  prvotno  obliko.  Dobro  ležišče podpre  telo  v  vseh  točkah;  hrbtenico  mora  podpreti v vsakem vretencu v njihovem naravnem položaju, tako da medvretenčne ploščice niso izpostavljene nenormalnim obremenitvam. Prav tako mora razbremeniti pritisk na vse pomembne točke telesa, saj pritisk poslabša pretok krvi ali celo povzro-či bolečine. Vse te nepravilnosti povzročijo moteno spanje s prebujanji, ki se jih zjutraj ne spomnimo, smo le utrujeni in se slabo počutimo. 

 


 

Išči

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Follow via Facebook Follow via Twitter Follow via Google+ Follow via RSS